Visions of Mana (PS5)

Klasika med RPG-ji z mešanimi občutki

Visions of Mana je najnovejši del v dolgotrajni seriji, ki sega vse do leta 1991. Po petnajstih letih premora se serija vrača z novim glavnim delom, ki obljublja nostalgično RPG izkušnjo, prežeto s čarobnostjo preteklosti. Igra ponuja mešanico starošolske igralske izkušnje in modernega pristopa, kar bo morda všeč dolgoletnim oboževalcem serije, medtem ko se bodo novejši igralci soočili s specifičnimi izzivi, ki izhajajo iz te zastarelosti. Priporočam jo predvsem tistim, ki so odraščali z RPG-ji devetdesetih in iščejo občutek nostalgije, medtem ko jo manj priporočam igralcem, ki raje uživajo v bolj sodobnih in gladkih igralnih izkušnjah.

Zgodba o čarobnem svetu in klasičnih elementih

Zgodba igre se odvija v čarobnem svetu, kjer narava in čarovnija sobivata v harmoniji, a grožnja v obliki temnih sil postaja vse bolj očitna. Glavni junaki so skupina pogumnih posameznikov, ki se podajo na pot, da rešijo svet pred bližajočo se katastrofo. Med njimi je Val, bojevnik z neomajno voljo, ki vodi skupino, in Clara, mojstrica čarovnije, ki igra ključno vlogo pri obvladovanju elementov. Med nalogami se srečate z različnimi nasprotniki in šefi, ki preizkušajo vaše sposobnosti, medtem ko raziskujete slikovite pokrajine, kot je Fallow Steppe, in premagujete ovire z uporabo elementov, kot sta veter in luna.

Grafika z obetom, a z nekaj napakami

Vizualni slog igre je ena njenih najmočnejših točk. Igra ima čudovito, skorajda otroško estetiko, ki spominja na zgodbe iz slikanic. S tem pridobi določeno čarobnost, ki je pogosto odsotna v sodobnih, bolj realističnih RPG-jih. Vendar pa so v predogledni različici, ki sem jo igrala, prisotne tehnične težave, kot so zastoji pri intenzivnejših bojih in manjša gladkost pri animacijah. Zvok v igri prispeva k vzdušju, zlasti med boji, kjer so učinki napadov in čarovnij lepo usklajeni z glasbeno podlago. Kljub tem pomanjkljivostim ima igra svoje čare, a te tehnične pomanjkljivosti bi lahko odvračale nekatere igralce.

Dolžina igre in vprašanje večigralskega načina

Glede na podatke o dolžini igre, boste za dokončanje glavne zgodbe potrebovali okoli 30 ur, medtem ko boste za dokončanje vseh stranskih nalog in raziskovanje skritih kotičkov sveta morali vložiti več kot 50 ur. Igra trenutno nima večigralskega načina, kar je nekoliko razočarajoče, saj bi sodelovalni način lahko dodal globino in ponovljivost igri. Vendar pa je za ljubitelje serije to še vedno izkušnja, ki jo je vredno preigrati, še posebej zaradi številnih različnih razredov in elementov, ki jih lahko uporabite za prilagajanje svojega igranja. Glede na to, da je igra izšla leta 2024, je še prezgodaj reči, kako bo sprejeta, vendar ima potencial, da postane priljubljena med oboževalci.

Primerjava s Final Fantasy VII: Rebirth in drugimi RPG-ji

Ko primerjam Visions of Mana z drugimi igrami v istem žanru, kot je na primer Final Fantasy VII: Rebirth, postane jasno, da ima Visions of Mana precej bolj starošolski pristop. Medtem ko Rebirth ponuja obsežno vsebino in nenehne aktivnosti, ki vas pritegnejo, Visions of Mana včasih deluje nekoliko prazno. Kljub temu, pa ima igra svoj čar v preprostejši, bolj osredotočeni izkušnji, ki bo morda bolj prijala tistim, ki iščejo bolj umirjeno RPG izkušnjo brez nepotrebnih dodatkov. Čeprav ji manjka globine v primerjavi z večjimi naslovi, prinaša dovolj svežine, da bo verjetno pritegnila oboževalce serije.

Osebna izkušnja: med nostalgijo in razočaranjem

Med igranjem Visions of Mana sem se vrnila v otroštvo, ko sem preživljala ure v svetovih klasičnih RPG-jev. Igra me je navdihnila s svojo preprostostjo in čarobnostjo, vendar me je hkrati frustriralo, kako se zanaša na zastarele mehanike. Ena stvar, ki me je še posebej zmotila, je bila bojna mehanika, ki je delovala nekoliko okorno in težko. Čeprav sem cenila nostalgični občutek, sem si želela več fluidnosti in dinamičnosti, ki jo prinašajo sodobni naslovi. Kljub temu, sem se pri končnem šefu znašla v pravi igri, kjer sem morala uporabiti vse, kar sem se naučila, kar je bila zelo zadovoljiva izkušnja. Hvaležna sem Konzolku, ki mi je omogočil, da sem preizkusila to igro, vendar pa bi si želela, da bi razvijalci v prihodnje vpeljali boljše mehanike in odpravili tehnične težave. To bi zagotovo dvignilo Visions of Mana na višjo raven in pritegnilo širši krog igralcev.