Hell is Us Deluxe Edition (PS5)

Akcijska igra za tiste, ki obožujejo skrivnosti
Hell is Us je temačna akcijska pustolovščina iz tretje osebe, ki že z naslovom sporoča, da te čaka nekaj nelagodnega, nejasnega in psihološko napornega. Igra raziskuje teme čustvene izgube, vojne in samospoznavanja, a to stori skozi intenzivno raziskovanje in boj proti srhljivim, skoraj nadrealnim sovražnikom. Sestavljena je iz odprtega sveta, kjer ne dobiš klasičnih markerjev na zemljevidu – igralec mora resno uporabiti intuicijo, logiko in opazovanje okolja, da najde poti naprej. Igra ni za vsakogar: če ti je všeč usmerjanje in linearne naloge, boš tu precej izgubljen. A če ti sedejo igre z občutkom samote, atmosfersko napetostjo in počasnim, a pomenljivim napredkom, potem zna biti to pravo doživetje zate.

Rémi išče resnico sredi porušenega režima
Glavni lik je Rémi, skrivnosten vojak z zamegljeno preteklostjo, ki se vrne v svojo domovino, ujeto v državljanski vojni in oblegano s strani nepojasnjenih nadnaravnih pojavov. Slednji se manifestirajo v obliki grotesknih bitij, ki jih domačini imenujejo Plagued Ones. Rémi ob sebi nima le orožja, ampak tudi zvestega letečega spremljevalca – drona KAPI-ja – ki mu pomaga pri orientaciji, raziskovanju in celo boju. Osrednji cilj igre ni jasno definiran – iščeš resnico o sebi, o svetu, ki razpada, in o izvoru teh nenavadnih pojavov. V enem izmed močnejših trenutkov igre sem se znašla sredi zapuščenega samostana, kjer je moral Rémi rešiti uganko, povezano s starim pismom in simboli na tleh. Brez pomoči ali namigov. Le jaz, ambient in tišina. In ravno takšna tiha intenzivnost je bistvo igre.

Atmosfera, ki te duši in hkrati očara
Vizualna podoba je nekaj posebnega. Svet je obarvan z zloveščimi odtenki sivine, temno modre in rdeče – simbolike ni treba posebej razlagati. Animacije gibanja likov so presenetljivo tekoče, boj pa brutalen in precizen. Vsak udarec, blokada ali izmik se čuti, a ni preprost – zahteva potrpežljivost in natančnost. Zvok je samostojna zgodba – vsak korak po pesku, šelestenje vetra v prazni vasi in občasni kriki neznanih bitij te dobesedno držijo na robu stola. Glasbena podlaga ni pretirano prisotna, a ko pride do izraza, to stori z močjo – subtilne godalne linije ali zlovešče ritme, ki odlično dopolnjujejo vzdušje. KAPI ima tudi svoj zvočni jezik – kovinsko šepetanje in nežno brnenje, ki doda dodatno plast tehnološkega misterija.

Petnajst ur tišine, ugank in notranjih bojev
Za zaključek glavne zgodbe sem potrebovala približno 12 do 15 ur, a sem vzela svoj čas – raziskovala vsak kotiček in poskušala razumeti pomen simbolov, ki jih igra nastavlja brez razlage. Stranskih nalog je malo, a so bolj subtilne – na primer, če slediš določenim barvam v okolju, lahko odkriješ skrivna območja ali zapise nekdanjih prebivalcev. Igra nima klasičnega večigralskega načina in je popolnoma osredotočena na posameznikovo izkušnjo. A to ni slabost – nasprotno, poudarek na osami še dodatno utrdi njen narativni in emocionalni učinek. Igra verjetno ni zanimiva za večkratno preigravanje, a bi se utegnila vrniti k določenim sekvencam, da odkrijem vse skrivnosti. Ker je nova, še ni znano, ali bo sledil kak DLC, a sodeč po skrivni kodi v Deluxe Edition, se nekaj zagotovo kuha.

Primerjava s Control, Death Stranding in Scorn
Če igro primerjam z drugimi naslovi, me najbolj spomni na Control – predvsem zaradi občutka izolacije, počasnega odkrivanja pomena okolice in nadnaravnih bitij. Hkrati ima tudi nekaj od Death Stranding – ne po mehaniki, ampak po atmosferi in ideji premikanja skozi razpadli svet, kjer moraš sam sestaviti koščke resnice. In še kanček Scorn – estetsko in simbolično, še posebej v oblikovanju bitij in nekaterih interaktivnih predmetov. Ampak pomembno je poudariti, da igra kljub podobnostim razvije svoj lasten ton – ni kopija, ampak samosvoja in drzna izkušnja, ki ne skuša ugajati vsakomur.

Ekskluzivna izdaja za tiste, ki želijo več
Zahvaljujem se Konzolku za možnost igranja Deluxe Edition, ki resnično doda globino k celotni izkušnji. Ekskluzivna kovinska škatla je minimalistično oblikovana z zloveščo simboliko – pravzaprav je sama po sebi uganka. Priložena izvirna glasbena podlaga je dragocena – poslušala sem jo tudi zunaj igre, ker mi je pomagala podoživeti določene sekvence. Kozmetični predmeti za Rémi-ja in KAPI-ja niso zgolj vizualna sprememba – ena izmed oblek se na določenem mestu aktivira na zanimiv način. Digitalna knjiga umetnosti je odlična – ponuja vpogled v razvoj bitij in simbolike, kar pomaga razumeti svet. Posebna skrivnostna koda pa je čisto druga liga – brez razlag, brez navodil – samo ena vrstica v meniju in tišina. Iskreno? Še zdaj ne vem, kaj točno sem odklenila. In prav to mi je všeč. Igra ni popolna – rada bi imela bolj dodelan sistem boja in boljše sledenje nalogam – ampak tako zelo drugačna je od povprečja, da se mi to zdi povsem sprejemljivo. To ni igra za tiste, ki iščejo akcijo vsakih pet minut. To je izkušnja. In vesela sem, da sem jo doživela.