Antro (PS5)

Nova platformska igra za PlayStation 5

Včasih te igra preseneti z ritmom. Ne z zapleteno mehaniko ali fotorealistično grafiko, ampak z golim utripom, ki te povleče vase. Ko sem v svoj PlayStation 5 vstavil ploščo za Antro, ki so mi jo prijazno posodili v Konzolku, sem pričakoval še eno distopično platformsko igro. Fizična izdaja je prišla z lično zbirateljsko knjižico, kar je vedno lep dodatek. A ko je glasba udarila, sem vedel, da me čaka nekaj drugačnega. To ni igra, ki jo igraš. To je igra, ki jo čutiš v kosteh.

Upor v ritmu betona

Antro je v svojem jedru 2.5D ritmična platformska igra, ki prihaja izpod prstov novega barcelonskega studia Gatera Studio. Postavljena je v istoimensko podzemno metropolo, zgrajeno pod ruševinami Barcelone, kjer totalitarni režim La Cúpula nadzoruje vsak vidik življenja in prepoveduje vse oblike umetnosti, še posebej glasbo. Igrate kot Nittch, dostavljavec iz najnižjih slojev mesta, ki se po spletu okoliščin zaplete v upor, ko mora dostaviti skrivnostni paket. Predstavljajte si, da bi se temačnost igre Inside srečala z urbanim stilom Jet Set Radio, le da je vse skupaj bolj surovo in prizemljeno. Igra v približno uri in pol, kolikor traja, uspe zgraditi prepričljiv svet, poln obupa in tihega upora.

Ko glasba prevzame nadzor

Igranje je razdeljeno na dva dela. Prvi so počasnejši odseki, kjer raziskujete okolico, rešujete preproste uganke in se izogibate robotskim stražarjem. Tu igra pokaže nekaj šibkosti. Upravljanje lika je včasih malce ohlapno in nenatančno, kar povzroča frustracije v trenutkih, ki zahtevajo natančne skoke. Spomnim se odseka z ventilatorji, kjer sem zaradi odzivnosti kontrol umiral pogosteje, kot bi si želel. A potem so tu glasbeni deli. V teh trenutkih se igra prelevi v avtomatskega tekača, kjer vsak skok, zdrs ali udarec sovpada z ritmom izjemne glasbene podlage. Ko se ujamete v tok, postane igranje prava poezija v gibanju. Bežite pred sovražniki, medtem ko v ozadju odmeva španski hip hop, drill in elektronika, in vse se zdi mogoče. V teh trenutkih Antro zares zasije in pokaže svojo genialnost.

Praktične podrobnosti

Največja odlika in hkrati pomanjkljivost igre Antro je njena dolžina. Kot potrjujejo spletne strani, kot je HowLongToBeat, boste glavno zgodbo končali v približno uri in pol. To je izkušnja za en večer. Igra je zasnovana izključno za enega igralca, brez kakršnihkoli večigralskih ali spletnih načinov. Ker gre za igro na konzoli PlayStation 5, za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Posebnost, ki jo velja izpostaviti, je fizična izdaja za PS5, ki vsebuje ekskluzivno zbirateljsko knjižico z vpogledom v svet in umetnost igre. To je lep detajl za zbiratelje in ljubitelje fizičnih medijev, ki jih v Konzolku vedno radi podpirajo.

Stil pred vsebino?

Na konzoli PlayStation 5 je Antro vizualno privlačen. Umetniški slog je močan in dosleden, s temačno paleto, ki odlično poudarja občutek zatiranja. Igra teče gladko, brez opaznih padcev sličic na sekundo. Zvezda predstave pa je brez dvoma glasbena podlaga. Gre za enega najboljših soundtrackov v indie igrah zadnjih let, poln originalnih skladb španskih urbanih izvajalcev. Manj navdušujoče je glasovno igranje, ki zveni precej monotono in brez čustev. Igra nima resnih tehničnih težav, a ohlapne kontrole ostajajo največja zamera, ki kvari sicer odlično atmosfero. Igra je primerna za odrasle igralce, ki uživajo v distopičnih zgodbah z močnim sporočilom.

Enkrat in konec?

Zaradi svoje kratkosti Antro nima velike vrednosti za ponovno igranje. Ko zgodbo zaključite, vas k ponovnemu preigravanju lahko spodbudi le lov na trofeje, ki so vezane na iskanje vseh zbirateljskih predmetov. A tudi tu se pojavi težava, saj meni za izbiro stopenj ne prikazuje, katere predmete ste že našli, kar oteži iskanje. Razvijalci niso napovedali nobenih dodatkov ali posodobitev, zato je Antro zaenkrat zaključena celota. Ko jo enkrat odigrate, verjetno ne boste imeli veliko razlogov za vrnitev, razen če se boste želeli znova prepustiti njenemu fantastičnemu ritmu.

Sodba izpod betona

Antro je drzen in stilsko dovršen projekt z dušo. Njegova glasbena podlaga je fenomenalna in trenutki, ko se igranje zlije z ritmom, so nepozabni. A hkrati je to igra, ki jo zavira njena kratkost in pomanjkljivo dodelane kontrole. Pusti vtis umetniškega dela, ki bi potrebovalo še malce poliranja, da bi resnično zablestelo. Komu bi jo priporočil? Vsem, ki iščete kratko, intenzivno in drugačno izkušnjo ter ste ljubitelji urbane glasbe. Kdo naj jo preskoči? Igralci, ki pričakujejo globoke mehanike, dolgo zgodbo in brezhibno platformsko natančnost. Ravno zaradi te deljenosti mnenj je Antro popoln kandidat za Konzolkovo storitev izposoje iger. Preizkusite jo čez vikend in se sami odločite. Če jo boste končali v enem popoldnevu, jo lahko prinesete nazaj in izkoristite ugodno menjavo starih iger za nakup nove. Osebje v največji gaming trgovini v ljubljanskem BTC-ju vam bo rado svetovalo pri naslednjem nakupu.