Wolfenstein Cyberpilot VR (PS4 VR)

Strelska VR-igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Ko postaneš nacistični robot

Priznam, ideja, da bi sedel v ogromnega nacističnega robota in sejal uničenje po Parizu, se mi je zdela noro privlačna. Ko sem prvič slišal za Wolfenstein Cyberpilot, sem si predstavljal epske bitke, svobodno raziskovanje in občutek moči, kot ga lahko ponudi le navidezna resničnost. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je omogočila, da preizkusim tole VR izkušnjo na svojem PlayStation VR sistemu in ugotovim, ali je res tako bombastična, kot se sliši. Žal pa je resničnost pogosto precej drugačna od pričakovanj in Cyberpilot je šolski primer zamujene priložnosti, ki pusti grenak priokus.

Heker v osrčju upora

Wolfenstein Cyberpilot je prvoosebna strelska igra, narejena izključno za navidezno resničnost, ki vas postavi v vlogo hekerja francoskega odpora. Vaša naloga je, da z vdori v sistem prevzamete nadzor nad tremi različnimi nacističnimi bojnimi stroji – Panzerhundom, ki bruha ogenj, tihim dronom in masivnim Citadel robotom – ter jih uporabite proti njihovim stvariteljem. Zgodba je postavljena ob bok dogodkom iz igre Wolfenstein: Youngblood in služi kot krajši stranski pogled na upor v Parizu. Igra je v osnovi zelo podobna arkadnim strelčinam na tračnicah, kot sta Time Crisis ali The House of the Dead, le da tukaj sedite v pilotski kabini in imate nekoliko več svobode pri merjenju. Razvila sta jo MachineGames in Arkane Studios, znana po odličnih igrah, kot sta serija Wolfenstein in Dishonored, zato so bila pričakovanja visoka.

Sedim, streljam in to je vse

Igranje je v teoriji preprosto. Sedite v svojem hekerskem stolu, si nadenete VR očala in že ste v glavi enega od treh robotov. Vsak ima svoje orožje in sposobnosti. Panzerhund je odličen za bližinske spopade in požiganje vsega, kar se premika. Dron omogoča tiho eliminacijo in dostop do skritih predelov. Citadel pa je prava pošast z raketometom in mitraljezom. Upravljanje poteka z dvema PlayStation Move kontrolerjema ali DualShock 4 kontrolerjem, kjer z eno roko upravljate premikanje, z drugo pa orožje. Občutek streljanja je soliden, a celotna izkušnja trpi zaradi ene velike pomanjkljivosti – igra je skoraj povsem na tračnicah. Premikate se po vnaprej določenih poteh, vaša edina naloga pa je merjenje in streljanje na sovražnike, ki se pojavljajo pred vami. Svobode skorajda ni, kar ubije potencial, ki ga ponuja VR. Najbolj smešen trenutek je bil, ko sem s Panzerhundom skušal iti skozi vrata, a mi igra tega ni dovolila, dokler nisem uničil točno določenega sovražnika.

Kratko in jedrnato, morda prekratko

Če pričakujete globoko izkušnjo, boste razočarani. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili le slabi dve uri. Res je, dve uri. Tudi če se odločite poiskati vse skrite zadeve, se igralni čas raztegne le na tri ure. Igra je izključno enoigralska, brez kakršnihkoli večigralskih načinov. Za igranje seveda potrebujete PlayStation VR očala in PlayStation 4 kamero. Igra deluje tako z DualShock 4 kontrolerjem kot z dvema Move kontrolerjema, pri čemer slednja ponujata nekoliko bolj poglobljeno izkušnjo. Ni nobenih nastavitev težavnosti ali posebnih dostopnostnih funkcij, kar je glede na preprostost igre razumljivo. Pripravite se na prenos podatkov v velikosti približno 20 GB.

Pariška kulisa v ognju

Grafično je igra videti presenetljivo dobro za naslov prve generacije PSVR. Notranjost robotov je polna podrobnosti, uničevanje pariških ulic pa je zadovoljivo. Umetniški slog se zvesto drži prepoznavne podobe novejših Wolfenstein iger. Tudi zmogljivost je solidna, igra teče gladko in brez zatikanj, kar je ključno za preprečevanje slabosti v VR. Zvok je na nivoju, eksplozije so glasne, orožja zvenijo močno, glasovna igra pa je profesionalna, čeprav je zgodbe tako malo, da ne pride do izraza. Med igranjem nisem naletel na nobene moteče hrošče. Igra ima PEGI 18 oceno zaradi nasilja, kar je pričakovano za to franšizo. Pripravite se na kri in brutalno uničevanje sovražnikov.

Enkratna vožnja in nič več

Ko enkrat končate kratko kampanjo, Wolfenstein Cyberpilot ne ponuja praktično nobene spodbude za ponovno igranje. Ni New Game+ načina, ni odklepanja novih orožij ali izzivov. Ko vidite odjavno špico, ste videli vse. To je največja težava igre – deluje bolj kot tehnični demo za VR kot pa polnopravna igra. Lovci na trofeje bodo sicer imeli nekaj dela, a večina igralcev bo igro po enem preigravanju pospravila nazaj na polico. Glede na to, da ni napovedanih nobenih dodatkov ali posodobitev, je to, kar dobite, končni izdelek.

Za koga je torej Cyberpilot?

Wolfenstein Cyberpilot je težko priporočiti po polni ceni. Gre za kratko, preprosto in precej omejeno VR izkušnjo, ki sicer ponudi nekaj zabavnih trenutkov uničevanja, a ji zmanjka vsebine in globine. Najbolj jo bodo cenili zagrizeni oboževalci Wolfenstein sveta in tisti, ki iščejo kratko in nezahtevno arkadno zabavo za svoj VR sistem. Vsem ostalim svetujem previdnost.

Če vas igra vseeno zanima, je pametna odločitev, da jo najprej preizkusite. V Konzolku imajo odlično politiko izposodi in kupi, kjer lahko igro preizkusite in jo vrnete, če vam ni všeč. To je odličen način, da se izognete razočaranju. Poleg tega imajo v Konzolku vedno na zalogi širok nabor tako novih kot rabljenih iger, zato boste zagotovo našli nekaj zase. Njihovo strokovno osebje vam bo znalo svetovati, če niste prepričani, kaj izbrati, in ponujajo tudi servisiranje konzol, če bi šlo kaj narobe.




Za igranje te igre potrebujes 3D ocala in kamero za PlayStation 4. VR igre so zasnovane za tridimenzionalno dozivetje zato brez ocal preprosto ne bo slo. Nekatere igre za delovanje potrebujejo tudi PlayStation Move Motion ali navigation kontroler.