Joes Diner (PS4) - rabljeno

Obnovljena grozljiva igra za PlayStation 4 in PlayStation 5 z 2-letno garancijo

Nekatere službe so pač… nočne more. Spomnim se svojih študentskih dni, ko sem delal v nekem skladišču in je bila edina družba ponoči star radio, ki je lovil samo eno postajo. A tudi to je bilo bolje kot izmena, ki jo ponuja Joes Diner. Priznam, ko mi je Žiga iz Konzolka v roke potisnil škatlico te igre, sem bil skeptičen. Opis na zadnji strani je obljubljal grozljivko v stilu Five Nights at Freddys, a končni izdelek je bolj podoben simulatorju čiščenja, ki ga je nekdo po pomoti označil kot igro. Preizkusil sem jo na konzoli PlayStation 4 in upal na najboljše, a dobil… no, berite dalje.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Ker sem v rokah držal rabljeno kopijo, je to odličen trenutek, da pojasnimo, zakaj je to pogosto najboljša izbira. Nakup rabljenih iger pri Konzolku prinaša izjemno vrednost, hkrati pa ohranja standarde kakovosti, ki presegajo običajne nakupe iz druge roke. Vsaka rabljena igra gre skozi strog postopek testiranja, kjer preverijo delovanje vseh funkcij in načinov igranja. Najboljši del pa je podaljšana dvoletna garancija, ki dejansko presega enoletno garancijo za nove igre in nudi kupcu večjo varnost. Cena je seveda bistveno nižja, kar naredi tudi dražje naslove dostopnejše. Pomembno je poudariti, da na igri ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov – vsaka kartica ali disk je kot nov, igralna izkušnja pa je identična novi igri. Edina razlika je v tem, da igra ni več v originalni foliji. Sistem menjave staro za novo deluje enako dobro tako za nove kot za rabljene igre, kar pomeni, da lahko igro, ko jo končate, prinesete nazaj in jo uporabite kot dobropis pri nakupu naslednje.

Nočna izmena iz pekla?

Joes Diner je v osnovi grozljivka oziroma preživetvena simulacija iz prvoosebnega pogleda. Igralec prevzame vlogo zaposlenega, ki mora en mesec delati nočno izmeno v restavraciji, zgrajeni na starem indijanskem pokopališču. Vaša naloga je preprosta: pospraviti ostanke hrane z miz. Težava? Na pokopališču sta pokopana dva rivalska poglavarja. Eden želi mir, drugi, zlobni duh, pa ga nenehno zbuja z ustvarjanjem hrupa – prižiganjem džuboksa, telefona, pipe v kopalnici. Če hrupa ne utišate dovolj hitro, se prvi poglavar razjezi in sledi game over. Igro bi lahko primerjali z minimalistično različico Five Nights at Freddys, pomešano z elementi simulatorjev dela, kot je PowerWash Simulator, le da brez kančka zabave. Razvil jo je studio Visual Imagination Software, znan po igrah, ki pogosto pristanejo na dnu lestvic.

Ponavljajoče se opravilo, ne igranje

Igranje v Joes Diner je definicija monotonosti. Vsako noč, ki v resničnem času traja nekaj minut, hodite po temačni restavraciji in s pritiskom na gumb pobirate krožnike ter jih nosite v smeti. Medtem se naključno sprožijo različni zvoki. Vaša naloga je, da najdete vir hrupa in ga ugasnete. To je vse. Ni zgodbe, ni razvoja lika, ni ugank. Samo trideset zaporednih noči enega in istega opravila. Upravljanje lika je okorno, analogna palička pa preobčutljiva. Interakcija s predmeti zahteva, da ste obrnjeni točno proti njim, kar je sredi paničnega iskanja zvonečega telefona neverjetno frustrirajoče. Spomnim se trenutka, ko so hkrati zvonili trije telefoni in je deloval sušilec za roke v kopalnici. Namesto strahu sem čutil le apatijo in si želel, da bi se izmena čim prej končala. To ni igranje, to je digitalno delo za minimalno plačilo.

Praktične podrobnosti

Če vas kljub vsemu zanima, koliko časa vam bo ta izkušnja vzela, spletna stran HowLongToBeat.com navaja, da boste za glavno zgodbo oziroma vseh 30 izmen porabili med 3 in 4 ure. Igra je izključno enoigralska, brez kakršnihkoli spletnih ali lokalnih večigralskih načinov. Za igranje ne potrebujete nobene spletne naročnine, kot je PlayStation Plus. Igra nima možnosti izbire težavnosti, saj se ta postopoma in komaj opazno viša sama od sebe z večanjem števila hrupnih motenj. Prav tako ne pričakujte naprednih nastavitev dostopnosti; manjka celo možnost inverzije kontrol, kar je za nekatere igralce lahko nepremostljiva ovira.

Tehnična plat, ki razočara

Grafično je Joes Diner videti kot igra iz zgodnje dobe PlayStationa 3. Modeli so preprosti, teksture zamegljene, osvetlitev pa je sicer temačna, a ne ustvarja prepričljivega vzdušja groze. Vse skupaj deluje ceneno in brez navdiha. Največji tehnični problem pa je zvok. V igri, kjer je lociranje zvočnih virov ključno, zvok nima prostorske dimenzije. Zvok pipe v kopalnici je enako glasen, ne glede na to, ali stojite zraven ali na drugem koncu restavracije. To pomeni, da iskanje vira hrupa temelji na ugibanju in ne na slušnem zaznavanju. Med igranjem nisem naletel na hrošče, ki bi sesuli igro, a celotna izkušnja deluje tehnično nedodelano. PEGI ratinga igra nima, a vsebina je primerna za najstnike, saj so grozljivi trenutki le statična slika obraza, ki se pojavi na zaslonu.

Ali obstaja razlog za ponovno igranje?

Ko enkrat zaključite vseh trideset izmen, ni absolutno nobenega razloga, da bi se vrnili v Joes Diner. Igra nima načina New Game+, skritih vsebin ali kakršnihkoli dodatkov, ki bi spodbujali ponovno igranje. Ker je vsaka noč praktično enaka prejšnji, le z rahlo več motnjami, je že prvi prehod skozi igro preizkušnja potrpljenja. Lovci na trofeje bodo morda našli nekaj kratkotrajnega zadovoljstva, saj je večino trofej mogoče odkleniti zgolj z vztrajanjem do konca, a tudi zanje obstaja na stotine boljših in bolj zabavnih iger. Skratka, ko enkrat odslužite svojo kazen v tej restavraciji, boste ključe z veseljem za vedno obesili na klin.

Zaključek: Raje pojdite delat v pravo restavracijo

Joes Diner je ena tistih iger, ki so tako slabe, da postanejo skoraj zanimive kot študija primera, kako ne narediti igre. Je dolgočasna, frustrirajoča in tehnično pomanjkljiva izkušnja, ki ji ne uspe biti niti strašljiva niti zabavna. Najboljši del igre je bil, ko sem jo po koncu vzel iz konzole. Komu bi jo priporočil? Morda nekomu, ki išče nenavadno darilo za šalo, ali pa zbirateljem najslabših iger vseh časov. Vsem ostalim svetujem, da se je izognete v velikem loku.

Če pa vas vseeno mika preizkusiti to bizarnost, je Konzolko pravi naslov. Njihova politika izposoje vam omogoča, da igro preizkusite za minimalen strošek in jo vrnete, če vam ni všeč – kar se bo v tem primeru verjetno zgodilo. In ko jo boste vrnili, lahko izkoristite njihov odličen sistem menjave in si izberete nekaj neprimerno boljšega iz njihove ogromne zaloge iger. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in poskrbelo, da boste naslednjič domov odnesli pravo igričarsko poslastico.