Fight Club (PS2) - rabljeno

Rabljena pretepaška igra za PlayStation 2 z 2-letno garancijo

Prvo pravilo Kluba golih pesti je, da o Klubu golih pesti ne govorite. Drugo pravilo je, da o njem res ne govorite. A ker so mi pri Konzolku v roke potisnili rabljeno kopijo istoimenske igre za Sony PlayStation 2, bom naredil izjemo. Že sama ideja, da se film z močnim protipotrošniškim sporočilom prelevi v izdelek za množično potrošnjo, je ironična. Vprašanje je, ali je igra vredna prekršitve pravil ali pa bi morala ostati zakopana v kleteh zgodovine videoiger.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Ker gre za rabljen primerek, je to odlična priložnost za pojasnilo. Nakup rabljene igre v Konzolku ni kot nakup na bolšjem sejmu. Vsaka igra, ki jo dobijo v roke, gre skozi strog postopek preverjanja. Preizkusijo jo od začetka do konca, da se prepričajo, ali vse deluje, kot mora. Še več, za rabljeno igro dobite dvoletno garancijo. To je celo leto več kot pri nakupu nove igre, kar vam daje izjemno varnost. Cena je seveda bistveno nižja, kar pomeni, da so tudi dražji naslovi dostopnejši. Na disku ali kartici ni nobenih starih shranjenih pozicij, igralna izkušnja je enaka novi. Edina razlika je manjkajoča folija na škatlici. Pri posebnih izdajah je treba biti pozoren le na morebitne že porabljene kode za dodatke, a pri tej igri to ni težava. Ko igro končate, jo lahko znova prinesete v menjavo in si znižate ceno naslednjega nakupa. Tako se ustvari krog, ki je prijazen do vaše denarnice.

Pretep v kleti

Fight Club je pretepaška igra, ki je izšla leta 2004 za Sony PlayStation 2 in Xbox. Razvila jo je ekipa Genuine Games, založnik pa je bil Vivendi Universal. Igra poskuša ujeti surovo in brutalno vzdušje filma, kar ji delno uspeva. Gre za 3D pretepačino, ki spominja na mešanico med realizmom Def Jam: Fight for NY in mehanikami, izposojenimi iz serij, kot sta Tekken in Dead or Alive. Vendar pa ji manjka globine in uglajenosti, ki krasita omenjene naslove. Osnovna ideja je preprosta: dva moška se na skrivaj dobita in se pretepata do onemoglosti.

Lomljenje kosti na DualShocku 2

Igranje je osredotočeno na umazane in surove spopade. Pozabite na elegantne kombinacije in ognjene krogle. Tukaj štejejo zlomi kosti, vidne poškodbe in uporaba okolice. Sistem poškodb je zanimiv, saj lahko nasprotniku trajno poškodujete roko ali nogo, kar vpliva na njegov način borbe. To doda taktično noto, a izvedba je okorna. Upravljanje z analogno paličko in gumbi na kontrolerju za PS2 je precej togo in neodzivno. Pogosto se zdi, da se gibi izvajajo z zamikom, kar vodi v frustracije, ko poskušate izvesti protinapad ali se izmakniti. Spomnim se dvoboja, kjer sem moral nasprotniku po navodilih zlomiti roko. Igra mi nikjer ni pojasnila, kako to storiti, zato sem deset minut brezglavo pritiskal gumbe, dokler mi ni po naključju uspelo. Takšni trenutki uničijo ves potencial, ki ga surov koncept ponuja.

Praktične podrobnosti

Če vas zanima samo zgodba, jo boste končali v manj kot eni uri. Nekateri igralci na spletnih straneh, ki beležijo čas igranja, poročajo o preigravanju v pičlih 30 do 40 minutah. Igra ponuja lokalni način za dva igralca, kjer se lahko pomerite s prijateljem na istem kavču. Spletno igranje je na konzoli PlayStation 2 sicer obstajalo, a so bili strežniki znani po izjemno slabi odzivnosti, danes pa so seveda že ugasnjeni. Igra ima tudi arkadni način, način preživetja in možnost ustvarjanja lastnega borca, a je urejevalnik zelo omejen. Težavnostnih nastavitev je malo, prav tako ni posebnih možnosti za prilagajanje dostopnosti.

Tehnika iz leta 2004

Grafično je igra za obdobje konzole Sony PlayStation 2 zgolj povprečna. Modeli likov so prepoznavni, a njihove animacije so lesene in se ne morejo kosati z velikani žanra tistega časa. Okolja so temačna in umazana, kar ustreza filmski predlogi, a so hkrati pusta in brez življenja. Zvok je mešanica udarcev, ki zvenijo generično, in glasbene podlage, ki vključuje izvajalce, kot so The Dust Brothers in celo Limp Bizkit. Glasovna igra je razočaranje. Od originalne zasedbe se je vrnil le Meat Loaf kot Robert Paulson. Ostali glasovi so slabi približki, ki ne ujamejo karizme filmskih likov. Igra je polna nasilja in krvi, zato je primerna izključno za odrasle igralce.

Ali se splača vrniti v klub?

Ko enkrat končate kratko zgodbo, ostane le še arkadni način in pretepanje s prijatelji. Z igranjem lahko odklenete nekaj dodatnih likov, med katerimi sta najbolj bizarna Fred Durst iz skupine Limp Bizkit in Abraham Lincoln. Da, prav ste prebrali. To pove veliko o tem, kako resno se je igra jemala. Zaradi pomanjkanja globine v borilnem sistemu in majhnega števila potez postane ponavljanje očitno že po nekaj urah. Vrednost ponovnega igranja je zato izjemno nizka, razen če ste zbiratelj nenavadnih iger za PS2.

Sodba, ki krši pravila

Fight Club za Sony PlayStation 2 je klasičen primer zapravljene licence. Igra popolnoma zgreši bistvo filma in se osredotoči zgolj na površinsko nasilje, ki ga izvede na okoren in nezanimiv način. Kdo bi v tej igri užival? Morda največji oboževalci filma, ki jih iz radovednosti zanima, kako izgleda ta interaktivna polomija. Preskočijo pa naj jo vsi, ki iščejo dobro pretepaško igro. Za ceno te igre lahko v Konzolku dobite preverjene klasike za PS2, ki ponujajo neprimerljivo boljšo izkušnjo. Ker gre za tako specifičen in razdvajajoč naslov, je pametno izkoristiti možnost izposoje, ki jo ponuja Konzolko. Tako lahko sami preverite, ali je igra za vas, brez večjega tveganja. Če pa jo že imate in ste jo obrnili v eni uri, ne pozabite, da jo lahko zamenjate za dobropis pri naslednjem nakupu.