Ninja Gaiden Ragebound (SWITCH)

Akcijska igra za Nintendo Switch in Nintendo Switch 2

Je to res Ninja Gaiden?

Včasih v roke dobiš igro, ki te pusti popolnoma brez besed. Ne nujno na dober način. Ko sem od prijazne ekipe iz Konzolka, ki me vedno preseneti s kakšnim skritim biserom iz svoje obširne zbirke, prejel Ninja Gaiden Ragebound, sem pričakoval brutalno težko, a pošteno akcijsko poslastico, po kateri slovi ta legendarna serija. Pripravil sem se na ure metanja ploščka v steno in iskanja notranjega miru. No, nekaj od tega sem dobil, a iz popolnoma napačnih razlogov. To, kar sem odigral na svojem Nintendo Switch 2, je izkušnja, ki jo bom težko pozabil, čeprav bi si to neizmerno želel.

Ko ime ni dovolj

Ninja Gaiden Ragebound je v teoriji akcijska pustolovščina iz tretje osebe, ki poskuša slediti zapuščini svojih predhodnikov. V vlogi kibernetskega nindže z imenom Kaito se podamo v neonsko omočen Neo-Kyoto, da bi se maščevali zlobnemu klanu Zaibatsu, ki je odgovoren za smrt našega gospodarja. Zgodba je tako klišéjska, da bi jo lahko napisal algoritem, ki so ga hranili z akcijskimi filmi iz osemdesetih. Igra si močno sposoja od klasik, kot so Ninja Gaiden Black in celo modernejših naslovov, kot je Sekiro, a ji spodleti pri vseh ključnih elementih. Razvijalec, manj znani studio Crimson Blade Games, očitno ni imel ne sredstev ne izkušenj, da bi se lotil tako ambicioznega projekta, kar se pozna na vsakem koraku.

Mehanike, ki bi jih najraje pozabili

Igranje je preprosto povedano... slabo. Osnovne mehanike, kot so premikanje, skakanje in izmikanje, so okorne in neodzivne. Velikokrat sem umrl, ker moj lik ni pravočasno skočil ali pa se je zataknil ob nevidno oviro. Boj, ki bi moral biti osrednji del izkušnje, je plitek in ponavljajoč se. Na voljo imamo lahek in težek napad ter nekaj posebnih tehnik, ki pa so tako neučinkovite, da se jih redko splača uporabiti. Sovražniki so neverjetno neumni in se pogosto samo zaletavajo v zidove, a hkrati zadajajo absurdno količino škode, če te slučajno zadenejo. Vse skupaj deluje kot slaba šala – igra te ne kaznuje za napake, ampak za to, ker si jo sploh zagnal. Spomnim se trenutka, ko sem se boril proti prvemu šefu, ogromnemu kibernetskemu samuraju. Namesto epskega dvoboja sem ga premagal tako, da sem tekel v krogu in ga zlorabljal z eno samo animacijo napada, saj se njegova umetna pamet ni znala odzvati.

Praktične podrobnosti za mazohiste

Če vas vseeno zanima, kaj vas čaka, je tukaj nekaj številk. Glavna zgodba traja po podatkih s portala HowLongToBeat.com približno 6 do 8 ur, kar je v tem primeru prej blagoslov kot prekletstvo. Igra nima večigralskega načina, niti lokalnega niti spletnega, kar je verjetno edina pametna odločitev razvijalcev. Za igranje ne potrebujete naročnine na Nintendo Switch Online. Igra je na voljo samo na Nintendo Switch 2 in nima možnosti medplatformnega igranja. Prenos zasede okoli 10 GB prostora, že na prvi dan pa me je pričakal popravek v velikosti 3 GB, ki očitno ni popravil ničesar bistvenega. Na voljo sta dve težavnostni stopnji, Normal in Hard, a razlika je le v tem, koliko udarcev lahko prenesete, preden umrete. Možnosti za prilagajanje dostopnosti praktično ni.

Tehnična polomija

Grafično je igra videti kot nekaj iz zgodnje dobe PlayStation 3. Teksture so zamegljene, modeli likov so preprosti in brez detajlov, animacije pa so toge in nenaravne. Umetniški slog poskuša biti kiberpankovski, a izpade ceneno in brez navdiha. Na Nintendo Switch 2 igra teče pri nestabilnih 30 sličicah na sekundo, z nenehnimi padci, še posebej med boji z več sovražniki. Zvok je prav tako pozabljiv – glasba je generična, zvočni učinki pa zvenijo, kot da so jih potegnili iz brezplačne spletne knjižnice. Med igranjem sem naletel na številne hrošče, od lebdečih sovražnikov do popolnih zrušitev igre, ki so me prisilile v ponovni zagon konzole. Igra ima PEGI 18 oceno zaradi nasilja in krvi, a je vse skupaj tako slabo izvedeno, da ne pusti nobenega vtisa.

Komu je to namenjeno?

Težko je reči, komu bi Ninja Gaiden Ragebound priporočil. Morda največjim oboževalcem serije, ki morajo preizkusiti čisto vse, kar nosi to ime, a tudi njim bi svetoval previdnost. Igra nima nobene vsebine po koncu zgodbe, nobene spodbude za ponovno igranje, razen če resnično uživate v trpljenju. Dosežki so preprosti in večinoma vezani na napredovanje skozi zgodbo. Največja vrednost te igre je morda v tem, da nas opomni, kako dobre so v resnici druge igre v žanru.

Zaključek in nasvet iz Konzolka

Ninja Gaiden Ragebound je globoko razočaranje. Je igra, ki si je sposodila slavno ime, a ni uspela dostaviti niti osnovnih elementov, ki delajo to serijo tako priljubljeno. Od slabo izvedenih mehanik do tehničnih težav, je to naslov, ki se mu je najbolje izogniti.

Če vas kljub vsemu mika, da bi preizkusili to... stvaritev, vam toplo priporočam, da izkoristite Konzolkovo storitev varnostni nakup. Igro lahko kupite, jo doma preizkusite in če ugotovite, da to ni za vas, jo vrnete. To je odličen način, da se izognete razočaranju in denar pametneje porabite. Prav tako ne pozabite na možnost menjave starih iger – prinesite igre, ki jih ne igrate več, in si znižajte ceno nakupa. V Konzolkotu, največji gaming trgovini v ljubljanskem BTC-ju, vam bodo strokovnjaki z veseljem svetovali in pomagali najti igro, ki vam bo pisana na kožo.