Cobra Kai 2 Dojos Rising (SWITCH)

Pretepaška igra za Nintendo Switch in Nintendo Switch 2

Udarec, ki je zgrešil cilj

Vsi, ki spremljamo serijo Cobra Kai, vemo, kako pomembno je zadati prvi udarec. Pričakovanja so bila visoka; upali smo na igro, ki bo ujela dušo rivalstva med doji, humor Johnnyja Lawrencea in modrost Daniela LaRussa. Žal pa je ta igra kot neroden poskus udarca s preobratom, ki se konča s padcem na obraz. Hvala ekipi Konzolka, da so mi omogočili testiranje te karatejske polomije na konzoli Nintendo Switch, saj sem se tako na lastni koži prepričal, da včasih res ne dobiš tistega, kar si želiš. Pripravite se na zgodbo o zgrešenem potencialu.

Kaj je sploh Cobra Kai 2?

Cobra Kai 2: Dojos Rising je v svojem bistvu tridimenzionalna pretepaška igra, ki nadaljuje zgodbo prvega dela. Zgodba se vrti okoli priprav na veliki karate turnir All Valley, vi pa na začetku izberete enega od treh dojev: Miyagi-Do, Eagle Fang ali Cobra Kai. Vaša naloga je, da po ulicah mesta novačite nove borce, jih trenirate in krepite svoj dojo, da boste na koncu slavili zmago. Igro je razvil Flux Game Studio, založnik pa je GameMill Entertainment, znan po igrah, ki temeljijo na licencah. Koncept spominja na klasične igre, kot je Streets of Rage, vendar v 3D okolju, a žal se primerjava tu tudi konča. Igra poskuša biti nekakšna lahkotnejša različica serije Yakuza, a ji spodleti na skoraj vsakem koraku.

Ko mehanike ne ubogajo

Največja težava igre je prehod iz 2.5D okolja prvega dela v polno 3D areno. Ta odločitev je uničila vse, kar je bilo v predhodniku vsaj solidno. Boj je okoren in neprecizen. Večino časa boste brezglavo pritiskali na gumbe za udarce in se poskušali izmikati napadom, ki prihajajo z vseh strani. Kamera je vaš največji sovražnik; nenehno se vrti in postavlja pod nemogoče kote, zaradi česar pogosto ne vidite, kdo vas napada. Upravljanje lika z analogno paličko je nenatančno, gibi pa delujejo, kot da drsijo po ledu. Spomnim se misije v nakupovalnem središču, kjer sem moral premagati deset nasprotnikov. Zaradi kamere in slabih kontrol sem večkrat padel z zgornjega nadstropja, kot pa dejansko zadel sovražnika. Vsak udarec je brez teže in zadovoljstva. Sistem nadgradenj in posebnih sposobnosti obstaja, a je povsem nepomemben, ko so temelji igranja tako porušeni.

Praktične podrobnosti

Če se vseeno odločite za igranje, vas čaka kratka izkušnja. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste glavno zgodbo zaključili v pičlih treh do petih urah. Igra ponuja tudi spletni način tekmovanja za dva igralca, kjer se lahko pomerite na turnirju All Valley. Za igranje prek spleta na Nintendu Switch boste seveda potrebovali aktivno naročnino na storitev Nintendo Switch Online. Lokalnega sodelovalnega načina v zgodbi žal ni, kar je velika zamujena priložnost. Igra nima posebnih nastavitev težavnosti, kar pomeni, da boste obsojeni na eno samo, precej frustrirajočo izkušnjo. O dostopnostnih funkcijah ni ne duha ne sluha.

Tehnična katastrofa na Switchu

Tu pa se začne prava grozljivka. Različica za Nintendo Switch je tehnično ena najslabše optimiziranih iger, kar sem jih videl. Hitrost sličic na sekundo je naravnost obupna. Igra nenehno cuka, včasih pa za nekaj sekund popolnoma zamrzne, tudi ko na zaslonu ni veliko akcije. Grafično je igra videti kot nekaj iz obdobja konzole PlayStation 2, z meglenimi teksturami in preprostimi modeli likov. Edina svetla točka je, da so nekateri igralci iz serije posodili svoje glasove, a je njihov trud vržen stran zaradi poraznega stanja igre. Zvok udarcev je medel in brez moči. Med igranjem sem naletel na številne hrošče, od likov, ki so se zatikali v stene, do misij, ki se niso pravilno sprožile. PEGI rating igre je 12, predvsem zaradi nasilja v slogu risank.

Ali se splača vrniti v dojo?

Igra ponuja možnost ponovnega igranja z drugima dvema dojema, a iskreno dvomim, da si bo kdo želel še enkrat preživljati te muke. Po končani zgodbi ni praktično nobene vsebine, ki bi vas zadržala. Spletni način bi lahko bil rešitev, a zaradi okornega boja verjetno ne boste našli veliko nasprotnikov. Zbiranje vseh skritih predmetov in rekrutiranje vseh borcev je bolj kazen kot zabava. Razvijalci niso napovedali nobenih dodatkov ali popravkov, ki bi rešili temeljne težave, zato je prihodnost te igre precej klavrna. Lov na dosežke ali trofeje je zaradi tehničnih težav prav tako misija nemogoče.

Zaključek: Brez milosti

Cobra Kai 2: Dojos Rising je ogromno razočaranje in popoln primer, kako se licenčne igre ne sme delati. Medtem ko je koncept obetaven, je izvedba katastrofalna, še posebej na Nintendo Switchu. Igro odsvetujem vsem, tudi največjim oboževalcem serije. Prihranite si denar in čas ter si raje poglejte še kakšno epizodo na televiziji.

Če vas kljub vsemu mika preizkusiti to igro, vam v Konzolku ponujajo pametno rešitev. Njihova politika izposoje in vračila je kot varnostna mreža za takšne nakupe. Igro si lahko izposodite in če ugotovite, da res ni za vas, jo enostavno vrnete. Poleg tega imajo v Konzolku najboljše cene za menjavo starih iger. Če ste to igro po nesreči že kupili, jo lahko prinesete in zamenjate za nekaj veliko boljšega. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in priporočilo igro, ki vas ne bo pustila na cedilu.